Poklicni profil

Bioinformatik/bioinformatičarka

Posnet

Bioinformatiki/bioinformatičarke analizirajo biološke procese s pomočjo računalniških programov. Vzdržujejo ali vzpostavljajo zbirke podatkov, ki vsebujejo biološke podatke. Zbirajo in analizirajo biološke podatke in lahko pomagajo znanstvenikom na različnih področjih, tudi na področju biotehnologije in farmacije. Izvajajo znanstvene raziskave in statistične analize ter poročajo o svojih ugotovitvah. Zbirajo lahko tudi vzorce DNK, odkrivajo vzorce podatkov in izvajajo genetske raziskave.

Trg dela
Pomanjkanje v državi Slovenija in še 2 državi
ELA/EURES 2025
Industrija
Digitalna tehnologija
izobraževanje
Prvostopenjski diplomi
40%
Odpornost Rezultat · 2026 (Višje je boljše)
Prvostopenjski diplomi 50% Izpostavljenost AI · 2026
Trg dela

Kje je ta poklic iskan

Sporočena pomanjkanja in presežki delovne sile, po letih. Objavljeno za poklicne skupine, ne za posamezne nazive delovnih mest.

Številke zajemajo Strokovnjaki/strokovnjakinje matematično-naravoslovnih in tehnično-tehnoloških ved — 274 poklicev, vključno s tem.

3 od 9 s pomanjkanjem202529 od 30 raste3.9Mprosta mesta do 2035

Pomanjkanje: Irska, Italija, Slovenija.

Najdlje trajajoče pomanjkanje: Irska, 3 leta.

Izberite območje na zemljevidu za prikaz njegovih podatkov.

O tem viru›

Vir: ELA/EURES, pomanjkanja in presežki delovne sile. Podatki so objavljeni na ravni poklicne skupine in zajemajo Evropo. Izdaje se razlikujejo po zasnovi priloge in po zajetih državah, zato razlika med leti ne pomeni vedno, da se je trg dela spremenil. Sive države niso bile sporočene, kar ni isto kot uravnoteženost.

Kaj pomenijo te besede

Štiri stvari, o katerih poroča ta razdelek

Sporočeno povpraševanje
Sporočeno povpraševanje pove, ali delodajalci sporočajo, da potrebujejo ljudi za ta poklic — gre za presojo, ki jo objavi nacionalni organ ali organ EU, ne za število ljudi.
Kam gre
Kam gre pove, v katero smer naj bi se zaposlovanje v tem poklicu v prihodnjih letih gibalo, na podlagi uradne napovedi.
Prosta delovna mesta
Prosta delovna mesta približno pokažejo, koliko delovnih mest nastane zaradi rasti in zaradi ljudi, ki zapustijo ta poklic.
Običajno plačilo
Običajno plačilo pove, koliko ljudje v tem poklicu običajno zaslužijo tam, kjer vir ta podatek objavlja. Prazno polje ne pomeni, da delo ni plačano, temveč da tega podatka za ta kraj nihče ne objavlja.

Merilo se izpusti, kadar ga za ta kraj nihče ne objavlja, namesto da bi bilo prikazano kot nič.

V katero smer se trg nagiba za vas

V vašo korist
Prostih mest je več kot iskalcev — delodajalci tekmujejo za kandidate.
Uravnoteženo
Prosta mesta in iskalci so približno izenačeni.
Konkurenčno
Iskalcev je več kot prostih mest — pričakujte konkurenco.
Nasprotujoči si podatki
Viri se ne ujemajo ali pa v isti poklicni skupini ponekod primanjkuje ljudi, drugod pa jih je preveč.

Vsak vir se razvrsti v eno od teh štirih možnosti, zato se lahko naučite enotnega izrazja. Razlikujejo se dokazi, na katerih temeljijo; ti so navedeni pod vsako oznako — izmerjeno razmerje med prostimi delovnimi mesti in iskalci zaposlitve ali ocena, ki jo objavi nacionalni organ.

Kako se ta poklic primerja z drugimi poklici v isti državi

Močno
Med najmočnejšimi v državi that country
Dobro
Močnejši od večine poklicev v državi that country
Mešano
Približno običajen za državo that country
Šibko
Šibkejši od večine poklicev v državi that country

To je uvrstitev znotraj ene države, ne ocena, ki bi jo lahko primerjali čez meje — registri, na katerih temelji, v dveh državah štejejo različne ljudi, zato ima isto število v vsaki državi drugačen pomen. Zato je lahko poklic med najmočnejšimi v državi in je še vedno prikazan kot Konkurenčno: v celoti gledano vodi na trgu, ki je zelo zasičen.

Od kod prihajajo ti podatki

Vsak podatek objavi nacionalni statistični urad, javna služba za zaposlovanje ali organ EU, vsaka kartica pa navede vir in obdobje, ki ga zajema. Na nekaterih območjih se podatki zbirajo mesečno, na drugih pa se ocenijo enkrat ali dvakrat na leto, zato lahko dve območji na istem zemljevidu opisujeta različna trenutka — datum je vedno prikazan.

Nič od tega ne napoveduje možnosti posameznika. Opisuje trg.

Sporočeno povpraševanje · Običajno plačilo · Kam gre (Slovenija, Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Madžarska)
Sporočeno povpraševanje · Običajno plačilo · Kam gre
Sporočeno povpraševanje Običajno plačilo Kam gre
Slovenija Sporočeno pomanjkanje ELA/EURES 2025 * — +25,3% 2023–2035 · Cedefop 2026 *
Avstrija Sporočen presežek ELA/EURES 2025 * — +40,1% 2023–2035 · Cedefop 2026 *
Hrvaška Ni sporočeno — +22,9% 2023–2035 · Cedefop 2026 *
Italija Sporočeno pomanjkanje ELA/EURES 2025 * — +17,7% 2023–2035 · Cedefop 2026 *
Nemčija Sporočen presežek ELA/EURES 2025 * — +2,6% 2023–2035 · Cedefop 2026 *
Madžarska Ni sporočeno — +10,2% 2023–2035 · Cedefop 2026 *

* Objavljeno za poklicne skupine, ne za posamezne nazive delovnih mest.

Ali karierno svetujete dijakom, klientom ali zaposlenim? Uporabite te podatke o poklicu v svoji organizaciji.

NexFuture™

Prihodnje izglede za bioinformatik/bioinformatičarka

The outlook for bioinformatik/bioinformatičarka reflects a balanced mix of automation exposure and durable, human-led work.

Kako se izračunajo ti rezultati?

Indeks odpornosti (0–100) ocenjuje, kako je ta poklic strukturalno zaščiten pred avtomatizacijo in motnjami AI, na podlagi analize na ravni nalog. Višje ocene pomenijo več nalog, ki zahtevajo človeško presojo. Izpostavljenost AI prikazuje ocenjeni delež ur nalog, ki bi jih lahko prizadeli sedanji zmogljivosti AI. To so strukturalni kazalniki, pridobljeni iz modela, ne napovedi individualne varnosti zaposlitve.

Igrajte prihodnost
Kako bi se lahko bioinformatik/bioinformatičarka spremenilo, ko se umetna inteligenca povečuje?

Ta vloga se bo verjetno postopoma spreminjala, pri čemer bo umetna inteligenca podpirala izbrane naloge, namesto da bi nadomestila celotno dejavnost.

Pomembna transformacija na ravni nalog se ocenjuje čez 12 let (okoli leta 2038) v okviru izbranega scenarija „Pričakovano“.
~35%
Odpornost
Tveganje avtomatizacije
EXP~55%
Človeški rob
MOAT~40%

Ponazoritveni scenarij na podlagi avtomatizacije nalog — ni napoved. Vrednosti se zaokrožujejo, čim dlje gledate naprej.

2026
2033
2043
Hitrost sprejemanja umetne inteligence:

Ocena na podlagi modela. Uporabite ga kot signal za načrtovanje, ne kot jamstvo.

Kako lahko AI spremeni to vlogo

Deterministična, na modelu temelječa interpretacija trenutnih signalov vlog — ni jamstvo za zamenjavo.

40% V lasti človeka

Kaj pa je še odvisno od ljudi

  • pomagati pri znanstvenih raziskavah
  • strokovno sodelovati v raziskovalnem in poklicnem okolju
  • ovrednotiti raziskovalne dejavnosti
Človečna prednost Če želite ostati na čelu v tej vlogi, se osredotočite na genomika in računalniška biologija. Te spretnosti, usmerene v človeka, so najtežje za AI, da jih replikira v naslednjih 20 letih.
23% asist

Kjer lahko AI postane kopilot

  • analizirati znanstvene podatke
  • uporabiti tehnike statistične analize
  • upravljati odprtodostopne publikacije
50% Avtomatiziraj

Naloge, ki so najbolj izpostavljene avtomatizaciji

  • zbirati biološke podatke
  • strniti informacije
  • zbirati podatke
Podrobna analiza

Vitalni znaki in AI vektorji

Vektorji izpostavljenosti AI

0-100%
AI / strojno učenje 23%

Izpostavljenost analizi s pomočjo AI, prepoznavanju vzorcev in nalogam napovednega modeliranja

Generativni AI 8%

Izpostavljenost generiranju vsebine, ustvarjalnem izboljšanju in orodjem velikih jezikovnih modelov

Robotska in fizična avtomatizacija 1%

Izpostavljenost fizični avtomatizaciji, robotiki in premikanju nalog, vodenem s senzorji

Kognitivna programska oprema 1%

Izpostavljenost avtomatizaciji delovnega toka, programski opremi za podporo odločitvam in digitalizaciji procesov

Tehnični podrobnosti
Metodologija: NexFuture v3.0 Viri: O*NET® 30.3, ESCO v1.2.1 Posodobljeno: okt. 2026

NexFuture v3.0 ocenjuje izpostavljenost avtomatizaciji neposredno iz ključnih skupin spretnosti ESCO, uteženo z maso spretnosti in umerjeno glede na strokovna sidra. Ocene so verjetnostne ocene, ne jamstva. Za vse podrobnosti glejte belo knjigo o metodologiji NexFuture.

Meri izpostavljenost avtomatizaciji. Ne meri plače, povpraševanja ali števila delovnih mest v vaši bližini.

Dan v življenju

Kaj ljudje v tej vlogi običajno počnejo

Digitalna tehnologija

Dan v življenju

Tipičen dan kot bioinformatik/bioinformatičarka

09
09:00 · jutro
razvijati odprtokodno programsko opremo
Upravljati in proizvajati odprtokodno programsko opremo. Poznati glavne odprtokodne modele, sheme izdajanja licenc in prakse programiranja, ki se običajno uporabljajo v proizvodnji odprtokodne programske opreme.
10
10:30 · Sredi jutra
upravljati pravice intelektualne lastnine
Obravnavati pravice zasebnopravne narave, ki ščitijo intelektualno lastnino pred nezakonitimi kršitvami.
12
12:00 · Opoldne
abstraktno razmišljati
Izkazati sposobnost uporabe konceptov za oblikovanje in razumevanje posploševanj ter jih navezati ali povezati z drugimi predmeti, dogodki ali izkušnjami.
14
14:00 · popoldan
analizirati podatke
Zbirati statistične in druge podatke za preskušanje in ocenjevanje, da se pripravijo trditve in napovedi glede vzorcev, z namenom iskanja koristnih informacij v postopku odločanja.
15
15:30 · Pozno popoldne
analizirati znanstvene podatke
Zbirati in analizirati znanstvene podatke, pridobljene z raziskavami. Razlagati te podatke v skladu z nekaterimi standardi in stališči, da bi jih komentirali.
17
17:00 · Zaključek
govoriti različne jezike
Obvladati tuje jezike in se sporazumevati v enem ali več tujih jezikih.

Vrstni red nalog je ilustrativen. Posamezni dnevi se razlikujejo.

Veščine in znanje

Kaj potrebujete za to delo

Veščine, znanje in orodja, ki jih zahteva ta vloga – ter lastnosti in koristi, ki jih prinaša.

Bistvene veščine
izvajanje akademskih ali tržnih raziskav
  • spodbujati odprte inovacije v raziskavah

    Spodbujati celostno sodelovanje, pri katerem različni deležniki soustvarjajo inovacije v skupno korist.

  • vključevati vidik spola v raziskave

    V celotnem raziskovalnem procesu upoštevati biološke značilnosti ter razvijajoče se družbene in kulturne značilnosti žensk in moških (spol).

  • izvajati raziskave na različnih področjih

    Izvajati raziskave na različnih področjih znotraj in/ali zunaj meja delovanja.

  • spodbujati udeležbo javnosti v raziskavah

    Sodelovati z javnostjo pri načrtovanju, izvajanju in razširjanju raziskav.

  • upravljati najdljive, dostopne, interoperabilne in ponovno uporabne podatke

    Pripravljati, opisovati, shranjevati, ohranjati in (ponovno) uporabiti znanstvene podatke, ki temeljijo na načelih FAIR (najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabni podatki), pri čemer so podatki odprti, kolikor je mogoče, in zaprti, kolikor je potrebno.

  • izvajati znanstvene raziskave

    Sodelovati pri zasnovi ali ustvarjanju novega znanja z oblikovanjem raziskovalnih vprašanj, raziskovanjem, izboljševanjem ali razvijanjem konceptov, teorij, modelov, tehnik, instrumentov, programske opreme ali operativnih metod ter z uporabo znanstvenih metod in tehnik.

  • uporabljati znanstvene metode

    Uporabiti znanstvene metode in tehnike za raziskovanje pojavov s pridobivanjem novega znanja ali obnovo in vključevanjem prejšnjega znanja.

  • izvajati kvantitativno raziskavo

    Opraviti sistematično empirično preiskavo pojavov, ki jih je mogoče opazovati, s statističnimi, matematičnimi ali računalniškimi tehnikami.

  • uporabljati načela raziskovalne etike in znanstvene integritete v raziskovalnih dejavnostih

    Uporabljati temeljna etična načela in zakonodajo za znanstvene raziskave, vključno z vprašanji raziskovalne integritete. Izvajati raziskave, jih pregledovati ali poročati o njih ter preprečevati kršitve, kot so predelave, ponarejanje in plagiatorstvo.

tehnično ali akademsko pisanje
  • objavljati akademske raziskave

    Izvajati akademske raziskave na univerzi, v raziskovalnih ustanovah ali na lastno pobudo na svojem strokovnem področju in jih objavljati v knjigah ali akademskih revijah s ciljem prispevati k strokovnemu razvoju in doseči osebno akademsko akreditacijo.

  • pisati znanstvene publikacije

    V strokovni ali znanstveni objavi predstaviti teze/hipoteze, ugotovitve in zaključke lastnih znanstvenih raziskav iz svojega strokovnega področja.

  • pripravljati znanstvene ali akademske članke in tehnično dokumentacijo

    Pripravljati in urejati znanstvena, akademska ali tehnična besedila o različnih temah.

  • razširjati rezultate znanstveni skupnosti

    Javno objavljati znanstvene rezultate na vse ustrezne načine, vključno s konferencami, delavnicami, kolokviji in znanstvenimi publikacijami.

zbirati informacije iz fizičnih ali elektronskih virov
  • zbirati biološke podatke

    Zbirati biološke vzorce, beležiti in povzemati biološke podatke za uporabo pri tehničnih študijah, razvijati načrte za ravnanje z okoljem in biološkimi izdelki.

  • strniti informacije

    Kritično brati, razlagati in povzemati nove in kompleksne informacije iz različnih virov.

  • zbirati podatke

    Pridobivati podatke, ki jih je mogoče izvoziti, iz več virov.

upravljanje, zbiranje in shranjevanje digitalnih podatkov
  • vzdrževati zbirko podatkov o zunanjih sodelavcih

    Vzdrževati neodvisno podatkovno bazo, ki zagotavlja dodatno podporo vašim ekipam in lahko izračuna stroške pogajanj.

  • analizirati podatke

    Zbirati statistične in druge podatke za preskušanje in ocenjevanje, da se pripravijo trditve in napovedi glede vzorcev, z namenom iskanja koristnih informacij v postopku odločanja.

  • uporabljati podatkovne baze

    Uporabljati programska orodja za upravljanje in organizacijo podatkov v strukturiranem okolju, ki je sestavljeno iz atributov, tabel in razmerij za iskanje in spreminjanje shranjenih podatkov.

predstavljati splošne informacije
  • predstavljati poročila

    Prikazovati občinstvu rezultate, statistiko in sklepne ugotovitve na jasen in pregleden način.

  • upravljati znanje za učinke na področju politike

    Vplivati na politiko in sprejemanje odločitev, ki temeljijo na dokazih, tako da se zagotovijo znanstveni prispevki in vzdržujejo strokovni odnosi z oblikovalci politike in drugimi zainteresiranimi stranmi.

upravljati informacije
  • upravljati raziskovalne podatke

    Pripravljati in analizirati znanstvene podatke, ki izhajajo iz kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Shranjevati in vzdrževati podatke v podatkovnih zbirkah raziskav. Podpirati ponovno uporabo znanstvenih podatkov in poznati načela upravljanja odprtih podatkov.

  • upravljati podatkovno bazo

    Uporabljati načrte modelov in modele zbirk podatkov, opredeljevati odvisnosti od podatkov, uporabljati jezike za poizvedovanje in sisteme za upravljanje zbirk podatkov (DBMS) za razvoj in upravljanje zbirk podatkov.

svetovati v pravnih, regulativnih ali postopkovnih zadevah
  • spodbujati prenos znanja

    Uporabljati obsežno seznanjenost s postopki vrednotenja znanja s ciljem, da se čim bolj poveča dvosmerni pretok tehnologije, intelektualne lastnine, strokovnega znanja in zmogljivosti med raziskovalno bazo in industrijo ali javnim sektorjem.

komuniciranje, sodelovanje in ustvarjalnost
  • abstraktno razmišljati

    Izkazati sposobnost uporabe konceptov za oblikovanje in razumevanje posploševanj ter jih navezati ali povezati z drugimi predmeti, dogodki ali izkušnjami.

inštruirati in zagotavljati mentorstvo
  • svetovati posameznikom in jih usmerjati

    Svetovati posameznikom in jih usmerjati z zagotavljanjem čustvene podpore, izmenjavo izkušenj, prilagajanjem podpore posebnim potrebam posameznika, upoštevanjem njegovih zahtev in pričakovanj ter svetovanjem, da se jim zagotovi pomoč pri osebnem razvoju.

pripravljati izobraževalne programe
  • upravljati osebni strokovni razvoj

    Prevzeti odgovornost za vseživljenjsko učenje in stalni strokovni razvoj. Vključiti se v izobraževanje za večjo strokovno usposobljenost. Opredeliti prednostna področja za osebni razvoj na podlagi razmislekov o lastnih praksah in stikov s kolegi iz stroke in deležniki.

Področja znanja & Programska oprema in tehnologije
Področja znanja
  • genomika

    Študijsko področje v zvezi s celimi genomi organizmov ter njihovim zaporedjem genetskih ali epigenetskih informacij. Njen namen je zagotoviti znanje za zaključne postopke pridobivanja bioloških produktov ter analizo zgradbe in vloge njihovih zaporedij z uporabo pristopov rekombinantne DNA in bioinformatike.

  • računalniška biologija

    Interdisciplinarno znanstveno področje, osredotočeno na uporabo podatkovne analitike in teorij za raziskovanje bioloških sistemov, ki se pridobijo s poskusi.

  • računalniška kemija

    Veja kemije, katere cilj je reševanje kompleksnih kemičnih problemov z računalniškimi simulacijami.

  • računalniška oprema

    Računalniki, računalniška oprema in programska oprema, njihove funkcionalnosti, lastnosti ter pravne in regulativne zahteve na tem področju.

  • sistemi upravljanja podatkovnih baz

    Orodja za ustvarjanje, posodabljanje in upravljanje podatkovnih zbirk, kot so Oracle, MySQL in Microsoft SQL.

  • spletno programiranje

    Model programiranja, ki temelji na združevanju označevanja (ki dodaja kontekst in strukturo besedila) in druge kode spletnega programiranja, kot so AJAX, javascript in PHP, za izvedbo ustreznih dejanj in vizualizacijo vsebine.

Medsektorske spretnosti
  • biologija
  • laboratorijske tehnike
  • računalniško inženirstvo
  • računalniško programiranje
  • statistika
  • znanosti o življenju
Programska oprema in tehnologije
Structured query language SQLSASPythonRMicrosoft SQL ServerThe MathWorks MATLABIBM SPSS StatisticsSalesforce softwareOracle DatabaseExtensible markup language XMLC++Hypertext markup language HTMLTableauOracle JavaJavaScriptCPerlMicrosoft Visual Basic for Applications VBAPHPAmazon Web Services AWS softwareMicrosoft Azure softwareMySQLC#Microsoft Active Server Pages ASPApache HadoopMicrosoft Visual StudioGitGitHubRubyNoSQLPostgreSQLMicrosoft SQL Server Reporting Services SSRSOracle PL/SQLjQueryDockerJavaScript Object Notation JSONScalaDjangoStataCorp StataRelational database management software
Ključne lastnosti, ki jih potrebujete
Priznanje Sodelovanje Analitično razmišljanje Dosežek/Napor Zanesljivost Integriteta Dosežek Neodvisnost Raznolikost Inovacija Prilagodljivost/Prilagodljivost Toleranca do stresa Vodenje Skrb za druge Samokontrola Socialna orientacija
Ključne nagrade, ki jih lahko pričakujete
DosežekDelovne razmerePriznanjeRazmerjaPodporaNeodvisnost
Kako se kvalificirati

Bioinformatik: kako pridobiti kvalifikacije in kje študirati

Kaj je običajno potrebno za pridobitev kvalifikacije: raven izobrazbe, kje je to reguliran poklic in kje študirati.

Tipična stopnja izobrazbe

Prvostopenjski diplomi

Kje študirati

1738 izobraževalnih programov v 27 državah uči temeljne veščine tega poklica. Poleg tega 259 kratkih tečajev, ki vsak razvijajo svojo spretnost.

Karierno napredovanje

Poti rasti in podobne vloge

Raziščite tipične poti napredovanja v karieri, sorodne veščine in podobne vloge za načrtovanje naslednjega koraka.

Karierna pokrajina

Kam se prilega bioinformatik/bioinformatičarka?

Ta vloga
bioinformatik/bioinformatičarka Ta vloga

Rezultati podobnosti na podlagi prekrivanja spretnosti iz podatkov ESCO.

Za organizacije

Podatki na tej strani za vaše študente, stranke in zaposlene.

Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja

Kakšna znanja in spretnosti so potrebna za delo bioinformatika/bioinformatičarke?
Potrebno je močno znanje biologije (predvsem genetike in molekularne biologije), statistike, računalništva (programiranje, baze podatkov) in sposobnost kritičnega razmišljanja. Pomembna je tudi sposobnost učinkovitega komuniciranja in sodelovanja z drugimi znanstveniki.
Kje bioinformatiki/bioinformatičarke najpogosteje delajo?
Bioinformatiki/bioinformatičarke so zaposleni predvsem v raziskovalnih inštitutih, univerzah, farmacevtskih podjetjih, biotehnoloških družbah in zdravstvenih ustanovah.
Ali je potrebno imeti dokončano dodiplomsko ali magistrsko stopnjo?
Za večino delovnih mest je potrebna vsaj magistrska stopnja naravoslovne smeri, kot je biologija, genetika, računalništvo ali bioinformatika. Dodiplomska stopnja je lahko dovolj za manj zahtevna opravila, vendar napredovanje v karieri zahteva višjo izobrazbo.
Bioinformatik/Bioinformatičarka — koliko se s tem zasluži v Združenih državah?
93.330 dolarjev na leto po mediani, na dan 2025-05. Mediane zveznih držav segajo od 63.290 do 121.680 dolarjev. Vir: US Bureau of Labor Statistics. Podatek se nanaša na Združene države in ni napoved za Evropo.

Viri: ESCO O*NET ELA/EURES Cedefop BLS Podatki posodobljeni 3. oktober 2026 O naših podatkih