Psihoterapevt/psihoterapevtka

Spodbuditi uporabnika storitev zdravstvenega varstva, da se vključi v samonadzor, tako da sam pri sebi izvaja analize stanja in razvoja. Pomagati uporabnikom storitev zdravstvenega varstva, da razvijejo stopnjo samokritičnosti in samoanalize v zvezi s svojim vedenjem, dejanji, odnosi in samozavedanjem.

Zagotoviti, da so pacienti/stranke v celoti obveščeni o tveganjih in koristih predlaganega zdravljenja, tako da lahko dajo informirano privolitev, pri tem pa vključiti paciente/stranke v postopek njihove nege in zdravljenja.

Lajšati postopek samoodkrivanja bolezni pacienta in mu pomagati, da se seznani s svojim stanjem ter se bolj zaveda razpoloženja, čustev, misli, vedenja in njihovih vzrokov ter jih nadzoruje. Pomagati pacientu, da se nauči bolje obvladovati težave.

Komunicirati s strankami in njihovimi skrbniki z dovoljenjem bolnika, jih obveščati o napredku strank in bolnikov ter varovati zaupnost.

Uporabljati strokovno in na dokazih temelječe ocenjevanje, določanje ciljev, posredovanje in ocenjevanje strank, ob upoštevanju razvojne in kontekstualne zgodovine strank, v okviru lastne prakse.

Določiti morebiten zaključek terapevtske pomoči skupaj z bolnikom v skladu s prvotnimi cilji.

Uporabljati tehnike kliničnega sklepanja in klinične presoje pri uporabi različnih primernih tehnik ocenjevanja, kot so ocena duševnega stanja, diagnoza, dinamična formulacija in načrtovanje potencialnega zdravljenja.

Prepoznati in kritično oceniti morebitne težave, povezane z duševnim zdravjem ali boleznijo.

Prepoznavati in diagnosticirati pogoste zdravstvene, nevrološke in primarne psihiatrične simptome, kot so delirij, demenca, epizode nasilja, samopoškodovanje.

Idejno zasnovati, kaj so potrebe uporabnika zdravstvenih storitev in predvideti možne rešitve in načine zdravljenja, ki jih je treba uporabiti.

Izvajati postopke za oceno tveganja in pri tem uporabiti vsa orodja ali smernice. Prepoznati jezik, ki ga bolnik, ki bi lahko poškodoval sebe ali druge, uporablja, po potrebi s postavljanjem neposrednih vprašanj. Spodbuditi bolnika k pogovoru o morebitnih samomorilnih mislih, in oceniti, kolikšna je verjetnost, da bi se te uresničile v praksi.

Vzpostaviti in vzdrževati primerno okolje za izvajanje psihoterapije, poskrbeti, da je prostor varen, gostoljuben, v skladu z etiko psihoterapije in da čim bolj izpolnjuje potrebe pacientov.

Uporabljati psihoterapevtske intervencije, primerne za različne faze zdravljenja.

Spopadati se s telesnimi in psihičnimi obolenji na področju spolnosti in psihosomatskih obolenj.

Na srečanjih sodelovati s posamezniki ali skupinami, da se terapija izvede v nadzorovanem okolju.

Prispevati k zagotavljanju usklajenega in neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Sestaviti individualiziran načrt zdravljenja v sodelovanju s posameznikom in si pri tem prizadevati za uskladitev njegovih potreb, položaja in ciljev zdravljenja za povečanje verjetnosti terapevtskih koristi, ob upoštevanju morebitnih osebnih, družbenih in sistemskih ovir, ki bi lahko ogrozile zdravljenje.

Ustrezno se odzvati, ko uporabnik zdravstvenega varstva postane hipermaničen, paničen, zelo vznemirjen, agresiven, nasilen ali samomorilen, in sicer po ustreznem usposabljanju v primeru dela v okoliščinah, v katerih pacienti redno doživljajo ekstremna čustva.

Uporabljati standarde kakovosti, povezane z obvladovanjem tveganja, varnostne postopke, pacientove povratne informacije, presejalne preglede in medicinske pripomočke v vsakodnevni praksi, kot jih priznavajo nacionalna strokovna združenja in organi.

Upoštevati regionalno in nacionalno zdravstveno zakonodajo, ki ureja odnose med dobavitelji, plačniki, ponudniki zdravstvene dejavnosti in pacienti ter izvajanje zdravstvenih storitev.

Zagotoviti, da se uporabniki zdravstvenih storitev obravnavajo profesionalno, učinkovito in varno pred poškodbami, prilagoditi tehnike in postopke v skladu s potrebami, sposobnostmi in prevladujočimi razmerami osebe.

Vzpostaviti, upravljati in vzdrževati terapevtski odnos med psihoterapevtom ter pacientom ali klientom na varen, spoštljiv in učinkovit način. V odnosu vzpostaviti delovno zavezništvo in samozavedanje. Zagotoviti, da se pacient zaveda, da so njegovi interesi prednostna naloga, in upravljati stike zunaj terapije.

Razvijati sodelovalni terapevtski odnos med zdravljenjem, s spodbujanjem in pridobivanjem zaupanja.

Razvijati in spremljati osebne lastnosti kot poklicni psihoterapevt, ki je sposoben delati pod pritiskom ter zna obvladati kompleksno in nepredvidljivo vedenje ter po potrebi ustrezno ukrepati;

Zaključiti proces psihoterapevtskega odnosa in zagotoviti, da so potrebe pacienta izpolnjene.

Voditi natančno dokumentacijo strank, ki izpolnjuje tudi pravne in poklicne standarde ter etične obveznosti, da se omogoči upravljanje strank, pri tem pa zagotavljati, da se podatki vseh strank (vključno z ustnimi, pisnimi in elektronskimi) obravnavajo zaupno.

Voditi in beležiti postopek in rezultate zdravljenja, ki se uporablja pri psihoterapiji.

Delati z vzorci psihološkega obnašanja bolnika ali stranke, ki se jih ta morda ne zaveda, kot so neverbalni in predverbalni vzorci, klinični procesi obrambnih mehanizmov, odpori, transferji in kontratransferji.

Pomagati bolniku ali stranki pri ugotovitvi in predvidevanju visokih tveganj ali zunanjih in notranjih sprožilcev. Podpreti jih pri razvoju strategij za boljše obvladovanje in podpornih načrtov v primeru prihodnjih težav.

Upoštevati dogovorjene protokole in smernice v podporo zdravstveni praksi, ki jih izvajajo zdravstvene ustanove, poklicna združenja ali zavodi in tudi znanstvene organizacije.

Upoštevati posebne standarde in smernice organizacije ali oddelka. Razumeti namene organizacije in skupne dogovore ter ukrepati v skladu s tem.